Stres je naraven odziv telesa na obremenitve iz okolja, vendar postane težava, kadar traja predolgo ali se ponavlja brez ustreznega sproščanja. Dolgotrajna izpostavljenost stresu vpliva na številne telesne funkcije, vključno s prebavo, hormoni in presnovnim ravnovesjem. Pogosto ne opazimo, kako se spremembe v telesu prikrito kopičijo, dokler se ne pokažejo tudi navzven.
Eden najpogostejših učinkov kroničnega stresa je sprememba telesne teže, bodisi v obliki povečanja ali nenadnega hujšanja. Metabolizem se pri nekaterih upočasni, pri drugih pospeši, odvisno od individualne občutljivosti in življenjskega sloga. V ozadju teh sprememb ni le psihično nelagodje, ampak tudi zapleteno delovanje hormonov in biokemičnih procesov v telesu.
Hormonski odziv na stres
Ob dolgotrajnem stresu telo sprošča večje količine hormona kortizola, ki vpliva na presnovo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Povišan kortizol spodbuja shranjevanje energije v obliki trebušne maščobe, hkrati pa zavira razgradnjo telesnih zalog. S tem se spremeni tudi občutek lakote, saj kortizol pogosto spodbuja željo po visoko kalorični hrani z veliko sladkorja in maščob.
Prisotnost kortizola vpliva tudi na inzulin, hormon, odgovoren za uravnavanje sladkorja v krvi. Kombinacija obeh hormonov ustvarja pogoje, v katerih se telo počuti ogroženo, zato poskuša zadržati energijo. To pogosto vodi v počasnejše kurjenje kalorij in spremembo telesne sestave, kar se lahko opazi kot počasno pridobivanje teže, kljub nespremenjeni prehrani.
Spremembe v prehranskih navadah
Pri izpostavljenosti stresu mnogi posegajo po hrani, ki nudi hiter občutek tolažbe. To ni le psihološka navada, ampak tudi biološki odziv telesa, ki išče dopamin in serotonin, nevrotransmitorja, povezana z občutki ugodja. Hrana z veliko ogljikovih hidratov in sladkorja začasno zviša njuno raven, kar ustvari občutek pomiritve, a dolgoročno prispeva k neravnovesju.
Obenem se ob stresu pogosto zmanjšata zavestna izbira jedi in čas namenjen prehranjevanju. Obroki postanejo neredni, prenagljeni ali pa jih celo izpuščamo, kar dodatno poruši presnovne ritme. Telo začne hraniti energijo, kar vodi v upočasnitev presnove in povečanje telesne mase, predvsem v predelu trebuha in bokov.
Motnje spanja
Kronični stres pogosto vodi v motnje spanja, kar vpliva na izločanje hormonov, kot sta leptin in grelin. Prvi sodeluje pri občutku sitosti, drugi pa spodbuja lakoto. Ko je spanec moten, se raven leptina zniža, grelina pa poveča, kar ustvarja lažen občutek lakote tudi takrat, ko energijskih potreb ni.
To povzroči večji vnos kalorij, pogosto pozno zvečer. Pomanjkanje kakovostnega spanja vpliva tudi na presnovno učinkovitost. Presnova postane počasnejša, telesne funkcije se premaknejo iz uravnoteženega stanja v način varčevanja z energijo.
Vpliv na gibanje in fizično aktivnost
Občutek utrujenosti in mentalne izčrpanosti zaradi stresa pogosto vodi v zmanjšano telesno aktivnost. Ljudje se manj gibajo, izogibajo se vadbi, ker jim primanjkuje volje ali energije. Zmanjšana telesna aktivnost pomeni tudi nižjo porabo kalorij, kar se v kombinaciji s povečanjem vnosa hrane izrazi v porastu telesne teže.
Pomanjkanje gibanja vpliva tudi na raven endorfinov, ki običajno nastajajo pri telesni aktivnosti in blažijo stres. Ko se endorfini zmanjšajo, postane stres bolj intenziven, kar ustvari začaran krog med počutjem, hormoni in telesno težo. Brez gibanja telo ne uravnava več učinkov kortizola in drugih stresnih dejavnikov, kar pospeši neravnovesje metabolizma.
Psihološki vplivi in telesna zaznava
Stres vpliva na doživljanje lastnega telesa. Nekateri začnejo zaznavati spremembe teže z zamikom, saj so bolj osredotočeni na reševanje zunanjih težav kot na spremljanje telesnih signalov. To privede do poznega ukrepanja, ko je že prišlo do večjih sprememb v sestavi telesa, presnovnem ritmu ali ravni energije.
Občutki nezadovoljstva in nizke samopodobe, povezani s stresom in telesno težo, pogosto vodijo v impulzivna vedenja, kot so nenadne diete, prenajedanje ali popolna odpoved vadbi. Ti vzorci dodatno vplivajo na presnovo, jo še bolj destabilizirajo in ustvarjajo dolgotrajne posledice, ki jih ni preprosto odpraviti brez usmerjene podpore in spremembe življenjskih navad.
